Pojdi na vsebino

Donecka oblast

Donecka oblast

Донецька область
Zastava Donecka oblast
Zastava
Grb Donecka oblast
Grb
48°8′24″N 37°44′24″E / 48.14000°N 37.74000°E / 48.14000; 37.74000
Država Ukrajina
Upravno središčeDoneck (de jure)
Kramatorsk (de facto)
Upravljanje
 • Vodja ODAIgor Moroz (v. d.)
 • Oblastni svetni konstituiran[1]
Površina
 • Skupno26.517 km2
Rang11. mesto
Prebivalstvo
 (2021)[2]
 • Skupno4.100.280
 • Rang1. mesto
 • Gostota150 preb./km2
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • PoletniUTC+3 (EEST)
Poštne številke
83000–87999
Področna koda+380-62
Koda ISO 3166UA-14

Donecka oblast (ukrajinsko Донецька область, rusko Донецкая область), pogovorno tudi Donečina (ukrajinsko Донеччина, latinizirano: Doneččyna), je oblast v vzhodni Ukrajini. Njeno upravno središče je Doneck, vendar je trenutno zaradi rusko-ukrajinske vojne njena vojaško-civilna administracija v Kramatorsku.

Na zahodu meji z Zaporoško in Dnipropetrovsko, na severu s Harkovsko in na vzhodu z Lugansko oblastjo, na jugovzhodu pa ima državno mejo z Rusijo. Z juga jo obliva Azovsko morje. Je enajsta največja ukrajinska oblast po površini (26 517 km², kar predstavlja 4,39 % ukrajinskega ozemlja), a prva po številu prebivalcev (4,1 milijona po podatkih iz leta 2021).

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Na območju Donbasa je Vseruski centralni izvršni komite 2. julija 1932 ustanovil Donecko oblast iz delov Dnipropetrovske in Harkovske oblasti. Za sedež je bilo izbrano mesto Artemivsk (današnji Bahmut).[3] Resolucijo je 16. julija odobril Centralni izvršni komite ZSSR s spremembo, da so za sedež oblasti določili mesto Stalino (današnji Doneck).[4] 3. junija 1938 se je Donecka oblast razdelila na Stalinsko (današnjo Donecko) in Vorošilovgradsko (današnjo Lugansko) oblast.[5].

Novembra 1961 se je v okviru destalinizacije mesto Stalino preimenovalo v Doneck, z njim pa tudi Stalinska v Donecko oblast.

Po evromajdanu leta 2014 so v oblasti izbruhnili proruski nemiri, ki so prerasli v vojno v Donbasu. Paravojaške sile z rusko podporo so v oblasti proglasile neodvisnost kot Donecka ljudska republika.[6] Junija 2014 se je ukrajinska oblastna vlada začasno preselila v Mariupol,[7] oktobra istega leta pa v Kramatorsk.[8]

21. februarja 2022 je Rusija priznala Donecko ljudsko republiko kot samostojno državo v mejah Donecke oblasti,[9] 30. septembra pa jo enostransko anektirala. Od pričetka ruske invazije na Ukrajino na območju oblasti potekajo siloviti spopadi[10] in trenutno (stanje 2024) se je približno polovica nahaja pod rusko okupacijo, medtem ko polovico nadzirajo ukrajinske sile.

Upravne delitve

[uredi | uredi kodo]

Pred reformo julija 2020 se je oblast delila na 18 rajonov in 28 mest oblastnega pomena, podrejenih neposredno oblastni vladi. Rajoni se naprej delijo na 66 gromad.

Od oktobra 2020 oblast vsebuje osem rajonov:

Rajon Upravno središče Površina
(km²)
Prebivalstvo
(2021)[2]
Št. gromad
Bahmutski rajon Bahmut 1747,6 224.528 7
Volnovaški rajon Volnovaha 4449,1 141.797 8
Gorlivški rajon Gorlivka 2468,4 664.949 9
Donecki rajon Doneck 2895,1 1.490.301 6
Kalmiuski rajon Kalmiuske 3132,6 121.234 5
Kramatorski rajon Kramatorsk 5186,3 553.559 12
Mariupolski rajon Mariupol 2623,8 510.425 5
Pokrovski rajon Pokrovsk 4020 393.487 14

Na ozemljih, ki niso pod ukrajinskim nadzorom, se je ohranila upravna delitev izpred leta 2020.

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]
Materni jezik (modro – ukrajinščina, rdeče – ruščina) po občinah Donecke oblasti (podatki popisa 2001)

Po podatkih popisa prebivalstva leta 2001 so Ukrajinci predstavljali 56,9 % prebivalstva Donecke oblasti in Rusi 38,2 %. 1,61 % prebivalcev se je opredelilo za Grke in 0,92 % za Beloruse, drugih narodnosti je bilo po manj kot pol odstotka.[11]

Približno tri četrtine ljudi je 2001 kot svoj materni jezik navedlo ruščino, slaba četrtina pa ukrajinščino.[12]

Leta 2013 je oblast štela 4,43 milijona prebivalcev, kar je predstavljalo 10% celotnega prebivalstva Ukrajine. Donecka oblast je imela tako največ prebivalcev med oblastmi ter največjo gostoto prebivalstva.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »There will be no elections in Donbass until Russia withdraws troops - the vice-speaker«. Ukrajinska pravda (v ukrajinščini). 19. julij 2020.
  2. 2,0 2,1 Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 (PDF). Kijev: Državni urad za statistiko Ukrajine. 2021. str. 21–22.
  3. Постанова ВУЦВК № 138 від 2 липня 1932 р. «Про утворення Донецької области»
  4. Постанова ВУЦВК № 237 від 16 липня 1932 р. «Про визначення м. Сталіного за адміністративний центр Донецької области»
  5. Указ Президії Верховної Ради СРСР від 3 червня 1938 року «Про поділ Донецької області УРСР на Донецьку і Ворошиловградську області» // Пролетарська правда. — 1938. — № 126 (4932). — 4 червня. — С. 1.
  6. Matsuzato, Kimitaka (2022). »The First Four Years of the Donetsk People's Republic«. The War in Ukraine's Donbas. Central European University Press. str. 43–66. doi:10.7829/j.ctv26jp68t.7. ISBN 9789633864203.
  7. »Тарута переїхав до Маріуполя« (v ukrajinščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. aprila 2015.
  8. »Кихтенко: ДонОГА разместят в Краматорске, силовые структуры — в Мариуполе«. УНИАН (v ruščini). 13. oktober 2014. Arhivirano iz spletišča dne 26. novembra 2020. Pridobljeno 27. novembra 2019.
  9. »Putin recognizes separatist claims to Ukraine's entire Donbass region«. Politico.eu (v angleščini). 22. februar 2022.
  10. »Zelenski obiskal frontno črto v Donecku«. STA. 4. september 2023.
  11. »Про кількість та склад населення Донецької області за підсумками Всеукраїнського перепису населення 2001 року«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 28. septembra 2023.
  12. »Розподіл населення за національністю та рідною мовою«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 29. septembra 2023.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]